Category: Članki

Obdobje postopnega prenehanja menstrualnih krvavitev in s tem napoved iztekanja rodne dobe ‒ perimenopavzalno obdobje ‒ lahko spremljajo najrazličnejše težave, ki so jih za raziskovalne namene v vprašalniku Greene Climacteric Scale nanizali takole: 1. hitrejši in močnejši srčni utrip; 2. občutek napetosti in nervoze; 3. težave s spanjem; 4. vznemirjenost; 5. napadi anksioznosti, panike; 6. težave s koncentracijo; 7. utrujenost in pomanjkanje energije; 8. nezainteresiranost; 9. depresivnost; 10. jokavost; 11. razdražljivost; 12. občutek vrtoglavice in omedlevice; 13. pritisk in napetost v glavi; 14. občutek omrtvičenosti delov telesa; 15. pogostejši glavoboli; 16. bolečine v mišicah in sklepih 17. izguba občutkov v rokah in nogah; 18. težave z dihanjem; 19. vročinski valovi; 20. nočno potenje; 21. izguba zanimanja za spolnost. Po zadnji menstruaciji – menopavzi – se te težave lahko različno dolgo nadaljujejo v obdobje klimakterija.

Pogostost in stopnja težav je pri vsaki ženski različna. V klasični individualizirani homeopatiji se za iskanje učinkovitega homeopatskega zdravila v prvi vrsti uporablja strategija »totalitete simptomov« oziroma individualni vzorec simptomov, prisoten pri posameznici (1). Klasično homeopatsko zdravljenje tega vzorca simptomov vedno temelji na uporabi enega zdravila.

Po običajno zaželjenem, a ne vedno prisotnem prvem terapevtskem poslabšanju, vodi zdravljenje v lažje prenašanje težav, ki spremljajo naravno pešanje tvorbe določenih ženskih spolnih hormonov. Prednost homeopatskih zdravil je ta, da nimajo interakcij z morebitnimi drugimi predpisanimi zdravili in prav tako ne povzročajo stranskih učinkov, če se uporabljajo korektno v skladu z individualizirano, klasično homeopatijo. V raziskavi z naslovom Obravnava težav v obdobju klimakterija s homeopatijo (2) se je individualizirana homeopatija izkazala kot uporabna pri lajšanju klimakterijskih težav.

1. Vithoulkas G. Levels of Health: The Science of Homeopathy, Vol 2. 3rd rev. ed. Sporades, Greece: International Academy of Classical Homeopathy; 2019
2. Nayak C. et al, Management of distress during climacteric years by homeopathic therapy, Journal of Alternative and Complimentary Medicine, Vol 11., 2017; https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/22087613/

Na splošno se atopijski dermatitis v družinski medicini in dermatologiji uvršča med kronične, bolj ali manj ponavljajoče se kožne bolezni, ki prizadene otroke in odrasle. Vzrok zanj je pogosto pretiran alergijski odziv na snovi, prisotne v našem okolju. Pri atopijskem dermatitisu je običajno prizadeta koža po obrazu, vratu in okončinah, lahko tudi po drugih delih telesa. Je nadležno srbeča, zato je pogosto razpraskana in razpraskanine se lahko vnamejo. V praksi pri določenem odstotku ljudi z atopijskim dermatitisom alergena ni mogoče odkriti, kar oteži preventivno izogibanje povzročitelju. Pri atopijskem dermatitisu se lahko hkrati pojavi preobčutljivost na pršico in določene prehranske alergene. Pri osebah, ki jih pesti oboje, se lahko težave z atopijskim dermatitisom nadaljujejo po obdobju šolanja (1, 2).

Osebe z atopijskim dermatitisom imajo v primeru okužbe z virusom Moluscum contagiosum na prizadetih delih dodatne kožne spremembe – moluske – ki so običajno bolj razširjene kot pri tistih, ki atopijskega dermatitisa nimajo (3).

In kako pomaga homeopatija?

Homeopatija lahko dolgoročno zmanjša težave pri zdravljenju. Izboljša splošno počutje in spanje ter zmanjša odstotek prizadete kože in ublaži srbenje (4), če zdravljenje korektno sledi zakonitostim homeopatske medicine (5). V eni od raziskav o zdravljenju alergijskih bolezni je homeopatska medicina v 5 do 12 letih po zaključku študije potrdila 100-odstotno ozdravitev atopijskega dermatitisa (6), v drugi pa je nakazala uspešno preprečevanje atopijskega dermatitisa v odrasli dobi in razvoja astme (7). Brez homeopatskega zdravljenja namreč atopijskemu dermatitisu pogosto sledi prehranska alergija, astma v 30 odstotkih in alergijski rinitis. To sosledje je v konvencionalni medicini znano kot teorija o atopijskem maršu (8), njeno hipotezo pa podpirajo različne znanstvene raziskave (9).

1. https://emedicine.medscape.com/article/1049085-overview
2. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19739428/
3. https://emedicine.medscape.com/article/910570-clinical
4. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1475491611001123?via%3Dihub
5. Hahnemann S. Organon of Medicine. Sixth. B. Jain Publishers (P) Ltd.; 2004.
6. https://www.thieme-connect.de/products/ejournals/abstract/10.1055/s-0040-1702081
7. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1876382010000661?via%3Dihub
8. https://emedicine.medscape.com/article/1049085-overview#a2
9. https://emedicine.medscape.com/article/1049085-overview#a4

Cilj reševanja zdravstvenih težav s klasično individualizirano homeopatijo je višja stopnja zdravja. To je tudi vodilo in načelo vsakega zdravnika. Po Georgeu Vithoulkasu (GV) stopnje zdravja razvrščamo v dvanajst ravni: v najvišjo sodijo najbolj zdravi, ki skoraj nikoli ali zelo redko zbolevajo z visoko telesno temperaturo in so brez kroničnih ali ponavljajočih se zdravstvenih težav oziroma bolezni. Sledijo ravni, v katerih so stalnica ponavljajoče se infekcijske bolezni z visoko in kasneje nizko ali odsotno zvišano telesno temperaturo. V najnižjo raven pa sodijo tisti, ki so najbolj bolni. Pravilen proces homeopatskega zdravljenja okrepi imunski sistem in bolniku omogoči višjo raven zdravja.

To se v homeopatski medicini doseže le s pravilno predpisanimi individualnimi homeopatskimi kroglicami ali kapljicami, čemur praviloma sledi jasen rezultat: na primer zmanjševanje pogostnosti in intenzitete vnetij ušes (https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1475491611001147), zmanjševanje pogostnosti in intenzitete alergijskih napadov (https://www.vithoulkas.com/research/positive-articles/homeopathic-treatment-atopic-diseases-short-and-long-term-results-cohort), pojavljanja težav zaradi bolečin v sklepih (https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0738399111005714?via%3Dihub), redkejši migrenski napadi (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/22978244/) idr. Proces je kompleksen. Praviloma je zanj v homeopatiji potrebna individualizirana terapevtska obravnava, ki ji sledi terapija s posameznim individualnim homeopatskim zdravilom brez mešanja učinkov homeopatskih kapljic iz več snovi sočasno. Klasična homeopatija, pri kateri se stremi k višanju ravni zdravja po GV, je torej individualizirana klasična homeopatija, pri kateri se pri posamezniku z določenim vzorcem simptomov uporablja eno homeopatsko zdravilo za drugim, torej brez uporabe mešanic homeopatskih kapljic.

Homeopatske kapljice iz enega samega homeopatskega zdravila se največkrat uporabljajo pri klasičnem individualiziranem homeopatskem zdravljenju težav, pri katerem je zaželjeno, da je terapevtsko prvo poslabšanje stanja neizrazito. Zdravila oziroma homeopatske kapljice, pri katerih do takih odzivov, ki jim rečemo tudi prva poslabšanja, načeloma ne prihaja, so običajno homeopatske kapljice, pripravljene iz enega individualnega homeopatskega zdravila potence LM. Individualne homeopatske kapljice LM potence so se razvile med zadnjimi, so tako rekoč najmodernejše in veljajo za zelo dobro obliko pravilno predpisanih homeopatskih zdravil, ki redko povzročajo prvo poslabšanje. Homeopatske kapljice v LM potenci se praviloma uporabljajo enkrat dnevno pri zdravljenju kronično ponavljajočih se poslabšanj vnetij in prej naštetih zdravstvenih težavah. Potrebne so redne kontrole za ugotavljanje bodisi primernosti za nadaljevanje zdravljenja z izbranim homeopatskim zdravilom ali individualnimi homeopatskimi kapljicami bodisi potrebe po zamenjavi zdravila ali homeopatskih kapljic, če se je vzorec simptomov spremenil. Pri akutnih stanjih je ta proces kratek – traja nekaj dni do enega tedna, pri kroničnih stanjih pa običajno dlje ‒ lahko leto, dve ali več.

Homeopatske granule ali homeopatske kroglice so homeopatska zdravila, ki jih pripravljajo farmacevti po navodilih, navedenih v veljavnih farmakopejah. Gre za postopke, ki so odvisni od izhodiščne snovi, iz katere se izdelujejo želene homeopatske granule ali homeopatske kroglice. Najpogosteje se za zdravljenje s homeopatskimi kroglicami oziroma homeopatskimi granulami odločajo tisti posamezniki ali starši otrok, ki niso uspeli uspešno rešiti zdravstvenih težav z razpoložljivo farmakoterapijo ali zmožnostmi razpoložljivega zdravljenja: pogosta vnetja srednjega ušesa, pogosta vnetja mehurja, pogosta vnetja očesnih veznic, prav tako ponavljajočih se alergij v smislu senenega nahoda in prehranski preobčitljivosti, pogosta vnetja žrela ali kadar zaradi stranskih učinkov ne želijo farmakoterapije, npr. pri migreni, sklepnih težavah, benignih bolečinah v hrbtenici, želodčni sluznici pa pri obolenjih, pri katerih ni specifične terapije, npr. virusnih kožnih obolenjih, kot so na primer moluske, benigne vrtoglavice, motnje teka, izolirane nespečnosti, hiperaktivnosti, težave z nosečnostjo, krčki med dojenjem, izraščanjem zobkov in vse do stanj, ki potrebujejo paliativno oskrbo. K zdravljenju s homeopatskimi kroglicami ali homeopatskimi granulami se zatečejo tudi ljudje, ki z rezultati zdravljenja njihovih kroničnih težav s farmakoterapijo niso zadovoljni, jo slabo prenašajo ali zanjo obstajajo kontraindikacije.

Izhodiščne snovi za pripravo homeopatskih kroglic oziroma homeopatskih granul so rastlinskega, živalskega in mineralnega izvora. Če je osnova za pripravo homeopatskih kroglic oziroma homeopatskih granul rastlina, npr. ognjič, latinsko Calendula officinalis, se iz nje najprej pripravi matična tinktura. Temu sledi potenciranje, kar pomeni, da se matična tinktura večkrat zaporedoma razredči in pretresa. Za pripravo želenega homeopatskega zdravila v D-potenci se najprej vzame del tinkture, ki se jo razredči z – v grobem rečeno – devetimi deli topila in nato močno pretresa. Tako nastane raztopina potence D1 (1 : 10). Ob razredčevanju dela tinkture z devetindevetdesetimi deli topila pa po pretresanju nastane raztopina potence C1 (1 : 100). Postopek se nato nadaljuje, tako da se en del raztopine potence D1 razredči v devetih delih topila in nastane raztopina potence D2. Če se en del raztopine potence C1 razredči v 99 delih topila, pa po pretresanju nastane raztopina potence C2. Postopek se lahko nadaljuje, tako da pridemo do potence želene stopnje. Če se postopek z matično tinkturo ognjiča ponovi šestkrat, dobimo raztopino potence D6 ali C6, s katero prelijemo kroglice in nastanejo homeopatske granule ali kroglice oziroma homeopatsko zdravilo Calendula D6 (6-krat zaporedno ponovljena razredčitev 1 : 10 z vsakokratnim pretresanjem) v prvem primeru razredčevanja ali Calendula C6 (6-krat zaporedno ponovljena razredčitev 1 : 100 z vsakokratnim pretresanjem) v drugem. Netopne snovi, kot so minerali, npr. Silicea, se sprva triturira oziroma tre s sladkorjem, nato se naredi raztopina, ki se nadalje potencira. Poznamo tudi klasična homeopatska zdravila oziroma homeopatske granule različnih višjih potenc. Pravilno izbrano homeopatsko zdravilo po pravilu podobnosti učinkovito odpravlja težave: zdravilo, ki je pri zdravih preizkuševalcih povzročilo določene simptome, podobne simptome pri bolnem odpravljajo.

Homeopatske granule oziroma homeopatske kroglice so od leta 2011 na voljo v slovenskih lekarnah ali so dosegljiva po naročilu iz tujine, če gre za zdravila, ki pri nas še niso registrirana.

Pri alergijah gre za pretiran odziv imunskega sistema ob stiku z določenimi snovmi – z alergeni. Ti za zdravega človeka običajno niso dražeči. Pri ljudeh z alergijo pa te snovi po vstopu v telo ali ob stiku z njimi burno aktivirajo imunski sistem v blažji ali hujši obliki.

Prevalenca alergijskih odzivov v zahodnih državah v zadnjih treh desetletjih vztrajno narašča. Vse več je pretiranih alergijskih reakcij v obliki senenega nahoda (alergijski rinitis), alergij očesnih veznic (alergiskega konjunktivitisa), neurodermitisa (atopijskega dermatitisa), pretirane odzivnosti sluznic dihalnih poti (bronhialne astme) in drugih. Avstrijska raziskava (https://www.vithoulkas.com/research/positive-articles/real-life-effect-classical-homeopathy-treatment-allergies-multicenter) o zdravljenju alergij, ki je bila objavljena, je pokazala bistveno izboljšanje vseh kliničnih simptomov oziroma težav pri 40 od 44 pacientov, vključenih v raziskavo, z navedenimi diagnozami ob homeopatskem zdravljenju s homeopatskimi zdravili. Vključeni v raziskavo so izpolnjevali vprašalnik pred homeopatskim zdravljenjem in po njem. Poleg tega so tisti pacienti, ki so uporabljali konvencionalno farmakoterapijo (62 %), lahko farmakoterapijo opustili, preostali (38 %) pa so lahko farmakoterapijo zmanjšali. O stranskih učinkih niso poročali. Kljub pozitivnemu rezultatu raziskave članek na koncu opozarja, da pozitivnih učinkov ni mogoče pripisati samo homeopatiji. Za to bodo potrebne ponovitve in dodatno prilagojene raziskave na večjih vzorcih pacientov. Do podobnih pozitivnih rezultatov so prišle tudi druge raziskave, med drugimi npr. italijanska (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27473542). Naslednja raziskava navaja rezultate, ki govorijo v prid uspešnosti komplementarnega zdravljenja alergije s homeopatskimi zdravili, in sicer astme pri otrocih, ki so jih predpisali homeopatski zdravniki (https://www.vithoulkas.com/research/positive-articles/individualized-homeopathy-group-egyptian-asthmatic-children). Zbiranje podatkov o pogostosti napadov, nočnem zbujanju, spirometriji in o uporabi konvencionalne farmakoterapije je trajalo šest mesecev od začetka homeopatskega zdravljenja. Rezultati so bili klinično in statistično relevantni. Raziskava predlaga, da bi na področju splošne medicine homeopatsko zdravljenje lahko predstavljalo učinkovito izbiro v prihodnje.

Dodatne pozitivne rezultate prikazujejo tudi raziskave o klasičnem individualiziranem homeopatskem zdravljenju alergij s homeopatskimi zdravili pri pacientih z atopijskim dermatitisom (https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1475491611001123?via%3Dihub). Pacienti so ocenjevali velikost prizadetih področij kože, srbenje, spanje in splošno počutje med homeopatskim zdravljenjem. Zaključki o izboljšanju atopijskega dermatitisa in stabilizaciji s popolnim izginotjem izpuščajev, ki so sledili pojavu akutnih stanj, v indijski raziskavi nakazujejo naslednje področje za raziskovanje in potrjevanje teorije o ravneh zdravja, ali je prikazana teorija prava pot k zdravju (https://www.vithoulkas.com/research/positive-articles/appearance-acute-inflammatory-state-indicates-improvement-atopic), skladno s teorijo o ravneh zdravja (https://www.vithoulkas.com/learning-tools/books-gv/levels-health).

Članek z naslovom Individualizirano homeopatsko zdravljenje zgodnjih nosečniških simptomov v prvem trimesečju in covid-19 v tretjem trimesečju – prikaz primera zdravljenja (angl. Individualised Homeopathic Treatment of Nausea and Vomiting in the First Trimester and of covid-19 in the Third Trimester of Pregnancy—A Case Report) je bil objavljen v angleški strokovni reviji Homeopathy (https://www.thieme-connect.de/products/ejournals/abstract/10.1055/s-0041-1740104?fbclid=IwAR3rR6UAun1YyK9bw_CnRmXqatnrLs75bRC1vA4wITQCXUCOVTMdtVpPLGs). Ponazarja klasični homeopatski pristop k zdravljenju slabosti in bruhanja ter pozneje covid-19 v nosečnosti. Zgodnji simptomi v nosečnosti, kot sta slabost in bruhanje, pogosto vplivajo na fizično in psihično počutje nosečnice. Zmanjšajo lahko delovno sposobnost, hkrati pa imajo tudi vpliv na socialni vidik ženske v nosečnosti, čeprav so ti simptomi razumljeni kot fiziološki in ne kot bolezenski pojav. Običajnim zdravilom proti slabosti se v nosečnosti izogibamo. Stranskih učinkov pri predpisovanju homeopatskih zdravil, ki jih poznamo pri običajno predpisanih zdravilih, ni. Homeopatska zdravila so namreč potencirana, kar pomeni večkrat zaporedoma razredčevana in pretresana. Ta tudi nimajo interakcij s predpisanimi kemičnimi zdravili. Ponazorjeni so povzetek prvega pogovora (anamneze) z nosečnico, proces pred izbiro zdravila in potek zdravljenja z izbranim homeopatskim zdravilom v različnih potencah med nosečnostjo. Zvezo med izboljšanjem stanja nosečnice in homeopatskim zdravljenjem sta ocenila dva neodvisna strokovnjaka s pomočjo meril MONARCH.

V strokovnem članku je opredeljeno, da sta pozitivni rezultat zdravljenja zgodnjih nosečniških simptomov in covid v pozni nosečnosti lahko posledica homeopatskega zdravljenja. Zaključek članka je, da je bil pri danih težavah v nosečnosti, pri čemer za zdaj še ni dokazano varne specifične farmakoterapije niti za zgodnje nosečniške simptome niti za covid-19, komplementaren medicinski pristop s homeopatsko medicino primeren.

Moluske imenujemo bolezen kože, ki jo povzroča virus iz družine poxvirusov Molluscum contagiosum (virus molusk). Moluske izgledajo kot bradavice in imajo lahko upognjen/umbiliciran vrh. So kožne, včasih biserno rožnate barve. Zrastejo do velikosti dela milimetra do nekaj milimetrov v premeru. Moluske so moteče, ker

• so nalezljive v kolektivih,
• so motečega izgleda,
• povzročajo nelagodne občutke srbenja.

Moluske so torej nalezljiva bolezen, ki se prenaša običajno z direktnim (dotik), lahko pa tudi z indirektnim (orodja v telovadnicah, v fitnesih, v kopalnicah) kontaktom. V klasifikaciji kožnih bolezni moluske umeščajo tudi med spolno prenosljive bolezni. Bolezen traja v povprečju  1,5­­-5 let in lahko sama izzveni. Po lokalnem zdravljenju s preparati, ki so na voljo za njihovo zatiranje v prosti prodaji v lekarni, naj bi se po podatkih bolezen ponovila v 35 % primerov.

Moluske povzročajo lahko različne nelagodne občutke, med drugim tudi srbenje. Ob praskanju se virus s prstov prav tako prenaša bodisi direktno pri kontaktih z osebe na osebo bodisi indirektno preko različnih predmetov.

Za diagnozo molusk ne potrebujemo dodatnih diagnostičnih postopkov, ampak jo največkrat postavi splošni/družinski zdravnik ali pediater ob pregledu.

Splošna priporočena terapija molusk je lahko vse od opazovanja in spremljanja spontanih sprememb, uporaba relativno dražečih preparatov za lokalno uporabo iz lekarne, zamrzovanje s tekočim dušikom ali odstranjevanje z laserjem. Lokalna terapija za moluske je običajno dražeča in lahko povzroča stranske učinke. Lahko izzove širjenje molusk, povzroča spremembo v barvi kože na mestih lokalne terapije, redkeje brazgotinjenje. V primerih, kjer moluske pokrivajo večja področja kože na občutljivejših predelih telesa, poteka zamrzovanje običajno pod anestezijo, čemur sledi terapija s kortikosteroidnimi mazili. Lokalna terapija ne preprečuje lokalnega širjenja bolezni pri obolelem ampak nasprotno. Ne vpliva namreč na imunski odziv proti virusu Molluscum contagiosum, ki moluske povzroča.

Homeopatsko zdravljenje  petih konsekutivnih primerov otrok z moluskami je bilo 2016 predstavljeno na Evropskem kongresu homeopatije na Dunaju (http://www.homeopathycongress.eu/2016/).

Literatura: https://emedicine.medscape.com/article/910570-overview#a8

Zdravljenje migrene s klasično homeopatijo v principu poteka tako kot zdravljenje ostalih kroničnih eksacerbirajočih bolezni enako pri odraslih kot tudi pri otrocih s klasično homeopatijo. Pri homeopatskem zdravljenju migrene je sprva običajno v ospredju pogovor o glavni težavi. Pri prvem pogovoru ob začetku homeopatskega zdravljenja migrene je pomemben potek vsakega napada migrene, torej kako se začne, če se začne z avro, za kakšne težave gre ob njej, kaj stanje takrat izboljša in kaj poslabša in tudi kaj izzove sam napad migrene. Za zdravljenje s klasično homeopatijo je pri razvoju migrenskega glavobola pomembna lokacija bolečine, tip bolečine, kam se bolečina širi, kaj vse jo spremlja – od slabosti, motenj koncentracije, katera področja delovanja dodatno onesposablja in kaj vse migreno modificira v smislu izboljšanja ali poslabšanja. Ali bolje rečeno, čemu vse se ob napadu migrene človek izogiba ali kaj napad omili. Priporočljivo je torej opazovati kaj poslabša oziroma kaj omili bolečino ob migrenskem napadu.

Prav tako so pomembni vsi ti podatki za zdravljenje migrene s homeopatijo pri otrocih. Prednost zdravljenja migrene pri otrocih je ta, da homeopatska zdravila nimajo stranskih učinkov ali kontraindikacij. Obstaja pa razlika pri zdravljenju migrene pri odraslih in otrocih v ortodoksni medicini. Določenih specifičnih farmakoloških zdravil za zdravljenje migrene pri odraslih se pri otrocih ne more predpisati.

Pri izbiri zdravila za zdravljenje migrene s klasično homeopatijo pri otrocih je prav tako kot pri izbiri zdravila za zdravljenje migrene s klasično homeopatijo pri odraslih pomembna še vrsta drugih podatkov glede momenta začetka migrenskih napadov te eksacerbacijske bolezni, npr. poškodbe, duševne travme, nastopa menarhe … Poleg tega so za zdravljenje otrok ali odraslih z migreno za homeopatskega zdravnika pomembni podatki glede apetita, žeje, prebave, spanja, sanjanja, menstruacije pri ženskah, občutljivosti na klimatske razmere in tipa potenja …

Znanstvene raziskave potrjujejo uspešnost homeopatskega zdravljenja migrene s korektnim individualnim predpisovanjem enega homeopatskega zdravila za drugim zaporedoma (unicistična homeopatija) tako pri otrocih kot tudi pri odraslih (1,2).

Klinične izkušnje tako kažejo, da se postopoma

• skrajša dolžina trajanja napadov migrene s klasično homeopatijo
• zmanjša intenziteta napadov migrene s klasično homeopatijo
• zmanjša pogostost pojavljanja migrenskih napadov s pojavom blažjih glavobolov in doseže stanje brez glavobolov ob zdravljenju migrene s klasično homeopatijo. Tak potek v splošni praksi potrjuje Teorijo o ravneh zdravja  prof. Vithoulkasa (3), z vse več prikazi primerov uspešnega zdravljenja s klasično homeopatijo tako v nevrologiji (4) kot tudi na različnih drugih področjih medicine.

LITERATURA

1. Danno K, Colas A, Masson JL, and Bordet MF. Homeopathic Treatment of Migraine in Children: Results of a Prospective, Multicenter, Observational Study. The Journal of Alternative and Complementary Medicine, 19, 2, February 2013: 119-123
2. Straumsheim, P, Borchgrevink, C, Mowinckel, P, et al., “Homeopathic Treatment of Migraine: A Double-blind, Placebo Controlled Trial of 68 Patients,” British Homeopathic Journal, January, 2000,89:4-7.)
3. Vithoulkas G. Levels of Health.  The Second Volume of  Science of Homeopathy. 3. rev. ed. Sporades, Greece: International Academy of Classical Homeopathy; 2019
4. Mahesh S, Glas KL. Migrena – primer zdravljenja s klasično homeopatijo. In: Migrena 2018: zbornik poglavij strokovnega srečanja in učbenik za zdravnike, zdravstvene delavce in študente Medicinske in Zdravstvene fakultete. Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni, 2018 [Cited March 28, 2019]. Available from: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PR3PDVQK/?query=%27keywords%3Dprepre%C4%8Devanje%27&pageSize=25&fyear=2018.

Klasična homeopatija je sistem medicinske prakse, ki izboljšuje stopnjo zdravja človeka¹. To dosega z zdravljenjem z enim preizkušenim in potenciranim homeopatskim zdravilom, ki se ga predpiše individualno enega za drugim, na podlagi pravila podobnosti⁴.

Z drugimi besedami:

• Klasično homeopatsko zdravljenje izboljšuje raven zdravja s preizkušenimi zdravili.
• V klasični homeopatiji se uporabljajo registrirana monokomponentna homeopatska zdravila, pri katerih je učinek ugotovljen s farmakološkim testiranjem na zdravih ljudeh, kar ne velja za psevdohomeopatsko zdravljenje ali zdravljenje z mešanicami homeopatskih zdravil.
• V homeopatski medicini oziroma pri zdravljenju s klasično homeopatijo se uporablja eno potencirano homeopatsko zdravilo, ki se pripravi na specifičen način s sistematičnim razredčevanjem in stresanjem ali trenjem.
• Homeopatske kapljice ali homeopatske kroglice za uporabo v klasični homeopatiji izdelujejo farmacevti po točno določenih predpisih, opisanih v homeopatskih farmakopejah.
• S pravilom podobnosti se v klasični homeopatiji opisuje fenomen, kjer eno homeopatsko zdravilo, ki izzove nastanek simptomov pri človeku, ki je zdravilo preizkušal, deluje kot zdravilo pri bolnem z enakimi simptomi.
• Jemanje kapljic homeopatskih mešanic oziroma zdravljenje z več homeopatskimi zdravili hkrati imenujemo miksopatija oziroma psevdohomeopatija².

Dokazana je učinkovitost in ugotovljena klinična uspešnost pri zdravljenju alergij (senenega nahoda, atopičnega dermatitisa, astme, alergije na hrano), ekcemov, psoriaze, predmenstrualnega sindroma, bolečin v križu, revmatoidnega artritisa in osteoartritisa, sindroma razdražljivega črevesja, hipertenzije v zgodnjih fazah nastanka, nespečnosti, anksioznih motenj, ADHD in različnih ponavljajočih vnetjih ali kroničnih boleznih ušes, želodčne sluznice, mehurja, ledvic², molusk³ in migrene ^2,4.

Literatura:

1. Vithoulkas G. Levels of Health. The Second Volume of Science of Homeopathy. Revised ed. Sporades, Greece: International Academy of Classical Homeopathy; 2017
2. Blažič L, Glas KL. Samozdravljenje s homeopatijo. V Klemenc-Ketiš Z, Tušek-Bunc K, ur. Samozdravljenje: učno gradivo s 25. učne delavnice za zdravnike družinske medicine. Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine, 2008. str. 193–205 (Družinska medicina; 2008; 6. Suplement; 4). Available from: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/Zbornik-Samozdravljenje.pdf.
3. Glas K. Immune System Modifying Treatment of Moluscum Contagiosum with Classical Hahnemannian Homeopathic Medicine. In: European Congress for Homeopathy. Homeopathy – Individualised Medicine for all Ages : programme and abstract books; 2016 nov 5–7; Vienna. Available from: http://www.homeopathycongress.eu/2016/index.php/programme.
4. Mahesh S, Glas KL. Migrena – primer zdravljenja s klasično homeopatijo. In: Migrena 2018: zbornik poglavij strokovnega srečanja in učbenik za zdravnike, zdravstvene delavce in študente Medicinske in Zdravstvene fakultete. Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni; 2018. Available from: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PR3PDVQK/?query=%27keywords%3Dprepre%C4%8Devanje%27&pageSize=25&fyear=2018.